|
 Model
POKI vsebuje šest področij, ki skušajo celostno zajeti različne
vstopne, procesne, izstopne in kontekstualne dejavnike, na katere
moramo biti pozorni pri presojanju in razvijanju kakovosti dela v
izobraževanju odraslih.
Vsako
od teh področij je v nadaljevanju razdeljeno na podpodročja, ki
so vsebinsko zaokrožene celote in podrobneje opredeljujejo ali
usmerjajo dejavnosti presojanja in razvijanja kakovosti na izbranem
področju.
 Tretji del strukture modela pa so kazalniki kakovosti, ki
opredeljujejo temeljne dejavnosti, postopke in procese, ki kažejo na
kakovost na določenem področju ali podpodročju. Predstavljajo nekakšen
okvirni sklop najpomembnejših vprašanj, ki naj bi si jih v določenem
časovnem obdobju postavila vsaka izobraževalna organizacija, ki
izobražuje odrasle ter, na podlagi dobljenih odgovorov in njihove
razčlembe razmislila o mogočih ukrepih za razvoj obravnavanega
področja.
PODROČJE 1:
DOSEGANJE CILJEV KURIKULUMA (ZNANJE, VREDNOTE, SPLOŠNA USPEŠNOST)
1.1
DOSEŽKI V ZNANJU
1.1.1
Ocene pri notranjem ocenjevanju znanja
1.1.2
Ocene pri zunanjem ocenjevanju znanja
1.2
RAZVOJ VREDNOT
1.2.1
Temeljne socialne vrednote
1.2.2
Posameznikove vrednote
1.2.3
Temeljne državljanske vrednote
1.3
SPLOŠNA USPEŠNOST
1.3.1
Kakovost znanja s stališča delodajalca in posameznika
1.3.2
Napredovanje v programu
1.3.3
Prehodnost v nadaljnje izobraževanje
1.3.4
Zaposljivost in napredovanje
PODROČJE 2: IZOBRAŽEVALNI PROCES
(UČENJE IN POUČEVANJE)
2.1 NAČRTOVANJE IN IZPELJAVA IZOBRAŽEVALNEGA PROCESA
2.1.1 Uvodni pogovor s posameznim udeležencem glede na načrtovanje
izpeljave
izobraževanja
2.1.2 Ugotavljanje in analiza potreb po izobraževanju skupine
udeležencev in
posameznika
2.1.3 Poznavanje posameznikovega prejšnjega znanja in izkušenj
2.1.4 Izbira organizacijskih oblik, strukturiranje izobraževalnega
procesa
2.1.5 Obseg ur organiziranega izobraževanja
2.1.6 Načrtovanje ciljev v izvedbenem kurikulumu
2.1.7 Izbira in razporejanje izobraževalnih vsebin
2.1.8 Izbira oblik in metod dela
2.1.9 Učbeniki in učno gradivo
2.1.10 Izbira načinov in metod preverjanja in ocenjevanja znanja ter
prilagajanje
pogojev za napredovanje
2.1.11 Vpliv udeležencev na načrtovanje, izpeljevanje in vrednotenje
izobraževalnega procesa
2.2 VLOGE IN SODELOVANJE IZOBRAŽEVALCEV PRI NAČRTOVANJU IN
IZPELJAVI
2.2.1 Poznavanje učnega načrta in kataloga znanja
2.2.2 Učiteljeva priprava na izobraževalni proces
2.2.3 Medpredmetne povezave
2.2.4 Učiteljeva vloga v izobraževalnem procesu
2.2.5 Sodelovanje med ravnateljem/direktorjem in vodjo izobraževanja
odraslih pri
načrtovanju izobraževanja
2.2.6 Sodelovanje med vodjo izobraževanja odraslih in učitelji pri
načrtovanju in
izpeljavi
2.3 UČNO OKOLJE
2.3.1 Prostori in oprema
2.3.2 Knjižnica, multimedia, središče za samostojno učenje, dostop do
medmrežja in
informacij (COBISS)
2.3.3 Računalniška oprema in tehnologija
2.3.4 Dodatni prostori
2.3.5 Informacijsko središče ali referat za izredni študij
PODROČJE 3: UDELEŽENCI
3.1 UDELEŽENEC V IZOBRAŽEVALNEM PROCESU
3.1.1 Osebni izobraževalni načrt za posameznega udeleženca
3.1.2 Spremljanje, svetovanje in pomoč udeležencu
3.1.3 Motivacija za učenje
3.1.4 Spodbude za samostojno učenje
3.1.5 Komuniciranje med udeleženci in učitelji
3.1.6 Komuniciranje med udeleženci in vodjo ali organizatorji
izobraževanja
3.1.7 Komuniciranje med udeleženci in vpliv skupine
3.1.8 Zadovoljstvo udeležencev
3.2 POGOJI ZA NAPREDOVANJE
3.2.1 Socialni pogoji
3.2.2 Ekonomski pogoji
3.2.3 Vpliv delovnega okolja na izobraževanje
PODROČJE 4: UČITELJI
4.1 STALNO IZOBRAŽEVANJE
4.1.1 Vrsta, obseg in načrt stalnega strokovnega spopolnjevanja v
izobraževalni
organizaciji za andragoško delo
4.1.2 Motivacija učiteljev za spopolnjevanje za andragoško delo
4.1.3 Pogoji za izobraževanje učiteljev za andragoško delo
4.1.4 Samoizobraževanje za andragoško delo
4.1.5 Sodelovanje pri mednarodnih projektih za razvoj in menjavo
izkušenj
4.2 RAZVOJNO-SVETOVALNO DELO
4.2.1 Sodelovanje pri delu strokovnih aktivov
4.2.2 Sodelovanje s stroko, zunanjimi strokovnimi institucijami
4.2.3 Sodelovanje s knjižnico, z medioteko in drugimi viri informacij
4.2.4 Sodelovanje pri pripravi in razvoju učnega gradiva za odrasle
4. 3 ZADOVOLJSTVO UČITELJEV
4.3.1 Motiviranost učiteljev za delo v izobraževanju odraslih
4.3.2 Zadovoljstvo učiteljev z delom v izobraževanju odraslih
PODROČJE 5: IZOBRAŽEVALNA
ORGANIZACIJA IN PARTNERJI
5.1 INFORMIRANJE
5.1.1 Načini informiranja
5.2 MOŽNOST VPLIVANJA IN SODELOVANJA PARTNERJEV V UČNEM PROCESU
5.2.1 Vpliv delodajalcev na načrtovanje, vsebino in izpeljevanje
izobraževalnega
procesa
5.2.2 Razvoj izobraževalnih programov (izpopolnjevanja in
usposabljanja)
5.2.3 Vpliv lokalnega in širšega okolja
5.2.4 Vključenost partnerjev v evalvacijo izobraževanja odraslih
5.2.5 Sofinanciranje izobraževanja odraslih
PODROČJE 6: VODENJE IN UPRAVLJANJE
6.1 POLOŽAJ IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH
6.1.1 Organiziranost izobraževanja odraslih v izobraževalni
organizaciji
6.1.2 Samostojnost, kompetentnost in normativna urejenost
izobraževanja odraslih
6.1.3 Sistemizacija delovnih mest
6.1.4 Financiranje izobraževanja odraslih
6.2 STROKOVNI RAZVOJ ODGOVORNIH ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
6.2.1 Spremljanje novosti v izobraževanju odraslih
6.2.2 Stalno strokovno spopolnjevanje za vodenje in upravljanje
izobraževanja
odraslih
6.3 VODENJE
6.3.1 Načrtovanje (poslanstvo in vizija izobraževanja odraslih)
6.3.2 Odločanje
6.3.3 Upoštevanje posebnosti izobraževanja odraslih
6.3.4 Evalviranje, spodbujanje razvoja in kakovosti izobraževanja
odraslih
6.4 ORGANIZACIJSKA KULTURA
6.4.1 Obvladovanje sprememb, spodbujanje kulture učenja
6.4.2 Procesi komuniciranja in pretoka informacij
6.5 RAVNANJE Z VIRI
6.5.1 Načrtovanje kadrovskih karier in osebnega razvoja zaposlenih v
izobraževalni
organizaciji
6.5.2 Stimulacija zaposlenih v izobraževanju odraslih
6.5.3 Gospodarjenje z denarjem za izobraževanje odraslih
|
